...

KATIS program: EkoAvanture

Izkustvene delavnice z raziskovanjem rečnih ekosistemov

Zakaj EkoAvanture?



Reke so veliko več kot voda, ki teče skozi kraj. So dinamični ekosistemi, življenjski prostor številnih vrst, pomemben del lokalne zgodovine in prostor, kjer se prepletajo naravni procesi ter potrebe ljudi.

Usposabljanje učitelje opolnomoči, da te vsebine prenesejo v prakso in jih povežejo z biologijo, geografijo, kemijo, fiziko, tehniko, slovenščino, družboslovjem in aktivnim državljanstvom.

Učenci in dijaki ob raziskovanju lokalne reke ne pridobivajo samo novega znanja. Razvijajo tudi sposobnost opazovanja, raziskovanja, kritičnega razmišljanja in sodelovanja ter krepijo občutek povezanosti z okoljem in odgovornosti za njegovo prihodnost.

Kako učencem in dijakom približati reke na način, ki ga bodo resnično doživeli in razumeli?

V 18-urnem programu profesionalnega usposabljanja učiteljice in učitelji osnovnošolske predmetne stopnje ter srednješolskega izobraževanja spoznajo EkoAvanture – štiri interdisciplinarne delavnice za učence in dijake. Delavnice mlade popeljejo iz učilnice v lokalno okolje, k bližnji reki ali potoku.

Udeleženci usposabljanja spoznajo praktične metode terenskega raziskovanja, sami preizkusijo dejavnosti, primerne za delo z mladimi, ter pridobijo gradiva za samostojno izvedbo delavnic na svoji šoli.

Program je uvrščen v Katalog programov KATIS za šolsko leto 2026/2027, v prednostno temo Trajnostni razvoj in aktivno državljanstvo. V katalogu je objavljen pod naslovom EkoAvanture – izkustvene delavnice z raziskovanjem rečnih ekosistemov in trajnostnih izzivov.

Kaj boste pridobili?

Na usposabljanju boste:

  • poglobili znanje o rečnih ekosistemih, naravni rečni dinamiki in biotski raznovrstnosti;
  • spoznali vodne nevretenčarje kot pokazatelje ekološkega stanja voda;
  • preizkusili praktične metode terenskega raziskovanja, primerne za učence in dijake;
  • pridobili ideje za medpredmetno povezovanje naravoslovnih in družboslovnih vsebin;
  • spoznali pristope za vključevanje mladih in lokalne skupnosti v skrb za reke;
  • raziskovali možnosti uporabe na naravi temelječih rešitev;
  • prejeli priročnik za učitelje in delovne liste za uporabo pri pouku;
  • izmenjali izkušnje in primere dobre prakse z drugimi strokovnimi delavci.

Dejavnosti lahko vključite v redni pouk, izbirne predmete, razširjeni program, praktično izobraževanje, projektno delo ter naravoslovne, tehniške ali kulturne dneve.

Štiri teme EkoAvantur

Na usposabljanju boste spoznali in praktično preizkusili štiri interdisciplinarne delavnice, ki jih lahko pozneje izvedete s svojimi učenci in dijaki.

1. Biotska raznovrstnost rečnih ekosistemov

Kako lahko iz drobnih živali, ki živijo na rečnem dnu, sklepamo o stanju vodotoka?

Učenci in dijaki raziskujejo lokalno reko ali potok, opazujejo vodne in obvodne rastline, živali in glive ter vzorčijo vodne nevretenčarje. Osnovnošolci spoznavajo njihove glavne skupine, dijaki pa lahko podatke podrobneje analizirajo in z biotskim indeksom Trent ocenijo ekološko stanje vode.

Rezultate vzorčenja vizualizirajo, predstavijo in uporabijo kot izhodišče za razmislek o stanju lokalnega vodotoka.

2. Reka, dinamičen sistem

Reka se nenehno premika, spreminja in preoblikuje prostor okoli sebe.

Učenci in dijaki spoznajo vzdolžno, bočno, navpično in časovno razsežnost reke ter procese, ki ustvarjajo raznolike rečne habitate. Med terenskim delom popisujejo rečne ovire, raziskujejo njihov namen in delovanje ter presojajo njihove vplive na rečni ekosistem.

Kjer razmere dopuščajo, rečne procese, kot je gibanje sedimentov, spoznajo tudi z nazornimi praktičnimi prikazi.

3. Voda in živa narava – sili, ki spreminjata okolje

Kako je reka oblikovala naš kraj in kako se je odnos ljudi do nje spreminjal skozi čas?

Učenci in dijaki primerjajo zgodovinske zemljevide, karte poplavnih območij in razvoj poselitve. Spoznavajo pomen poplavnih ravnic, naravne obrežne vegetacije in reke kot življenjskega prostora rib.

Posebno pozornost namenijo življenjskemu ciklu rib ter bobru, ki kot ekosistemski inženir pomembno preoblikuje svoje okolje. Sklop zaključijo z razmislekom, kako lahko ob upoštevanju potreb ljudi ohranimo dovolj prostora tudi za reko in pri tem uporabimo na naravi temelječe rešitve.

4. Skrbniki rek

Kdo odloča o prihodnosti naših rek in kako se lahko v skrb zanje vključijo mladi?

Učenci in dijaki spoznajo koncept soustvarjalnega skrbništva rek in se preizkusijo v vlogi mladih novinarjev. Srednješolci prepoznajo lokalne deležnike na področju upravljanja voda in z njimi opravijo raziskovalne intervjuje. Osnovnošolci pa v domačem okolju izvedejo pogovor o doživljanju rek in našem odnosu do narave.

Rezultat je lahko razredna predstavitev, prispevek za šolski ali lokalni časopis oziroma medpredmetna povezava s poukom slovenščine ali šolskim novinarskim krožkom.

Komu je program namenjen?

Program je posebej primeren za učiteljice in učitelje:

  • predmetne stopnje osnovne šole;
  • naravoslovnih in družboslovnih predmetov;
  • izbirnih predmetov in razširjenega programa;
  • splošnoizobraževalnih, strokovnoteoretičnih in praktičnih predmetov v srednjih šolah in gimnazijah;
  • ki vodijo naravoslovne dneve, projektno delo, okoljske dejavnosti ali novinarske krožke.

Za udeležbo ni potrebno predhodno poglobljeno znanje o rečnih ekosistemih.

Kako poteka usposabljanje?

Program združuje spletno učenje, sodelovalno delo in praktično terensko izkušnjo:

  • uvodno spletno srečanje;
  • dve vnaprej posneti spletni izobraževanji za samostojen ogled;
  • srečanje v živo z obravnavo in nadgradnjo delavnic;
  • praktični preizkus dejavnosti na terenu;
  • evalvacijo ter izmenjavo znanja in primerov dobre prakse.

Udeleženci s svojimi izkušnjami, predlogi in komentarji sodelujejo tudi pri nadaljnji nadgradnji delavnic ter gradiv za učence in dijake.

Ključni podatki

Obseg: 18 ur
Število točk: 1 točka za napredovanje
Način izvedbe: kombinirano – spletno in v živo
Kraj izvedbe: Osrednja Slovenija
Predvideno obdobje izvedbe: od 10. do 30. novembra 2026
Rok za prijavo: 9. oktober 2026
Število mest: 25
Kotizacija: 58,84 € na udeleženca

Del srečanj v živo bo potekal na terenu, zato bo potrebna primerna obutev. Udeleženci bodo o natančnih terminih in lokacijah pravočasno obveščeni.

Pridružite se nam in odkrijte, kako lahko lokalna reka postane prostor raziskovanja, povezovanja predmetov in aktivnega učenja.

Pridobite najnovejše novice in posodobitve
Strinjanje s pogoji

Inštitut REVIVO,

Inštitut za ihtiološke in ekološke raziskave 

Grobelno 24, 3231 Grobelno

  • PE DOB: Staretova 1, 1233 Dob
  • PE KOPER: Ulica Vena Pilona 12, 6000 Koper
  • PE APAČE: Stogovci 4a, 9253 Apače

Pokličite nas: 031 334 461 (Ana) 
Pišite nam: revivo@ozivimo.si

DAVČNA ŠT.: SI50862081; MATIČNA ŠT.: 6951287000; ŠT. TRR: SI56 1010 0005 4739 714; Odprto pri: Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Copyright © 2025 REVIVO | All Rights Reserved | Terms and Conditions | Privacy Policy



Leja Bernard

Komunikatorka

Leja je članica skupine za komunikacijo Inštituta REVIVO in ima za sabo 20 let dela v medijih. Sodelovala je pri številnih informativnih, resničnostnih, zabavnih in drugih oddajah. Med vsemi sta jo je najbolj zaznamovali oddaja Trenja s katero je pričela in Štartaj Slovenija, kjer je ob spoznavanju televizijskih veščin in pripovedništva odkrila tudi pomen trajnostnega gospodarstva.

V teh letih je spremljala številne ljudi za kamerami, jim pomagala pri nastopanju pred kamerami in tudi po koncu oddaj. Naučila se je komunicirati z ljudmi tako v mirnih kot zelo stresnih okoliščinah. Ljudje jo fascinirajo – pogosto se z njimi ne strinja, jih pa zna razumeti, pri čemer ji je pomagalo tudi izobraževanje iz transakcijske analize. V veselje ji je bilo sodelovati pri vseh korakih ustvarjanja televizijskih oddaj in video vsebin – od ideje do trenutka, ko gledalec uživa pred zaslonom na kavču. Izkušnje iz televizijske produkcije in pripovedovanja zgodb se danes odražajo v pripravi komunikacijskih vsebin Inštituta. Prihaja s Koroške in kljub življenju v mestu želi ostati povezana z naravo, vodami, hribi, rastlinami, živalmi in vrtnarjenjem.

Jana Oblak, univ. dipl. prof. biologije in gospodinjstva

Učiteljica

Jana je učiteljica biologije in kemije z veliko ljubeznijo do narave, živali in eksperimentov. Njeno poučevanje temelji na izkustvenem raziskovanju in povezovanju teorije z vsakdanjimi izkušnjami. Otrokom želi približati naravoslovje kot živ, otipljiv in navdihujoč svet. Izkušnje ima tako s poučevanjem v šoli, kot tudi z vodenjem delavnic in naravoslovnih dni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, knjižnicah, kjer na izkustven način skuša otrokom, učencem, dijakom približati svet živali, odpravljati predsodke in strahove do eksotičnih živali. Že od nekdaj jo zanima varstvo narave, živali in rastlin, sedaj pa bo s svojimi izkušnjami z delom z otroki na Inštitutu Revivo pomagala pri pripravljanju in izvajanju delavnic, pripravljala projekte in opravljala različne naloge v zvezi s tem, kako mladim predstaviti, da so reke in življenje v njih pomembne za naravo in za naše življenje in kako lahko skupaj pomagamo pri njihovem ohranjanju.


Sani Župec, univ. dipl. biol.

Biolog

Po zaključeni srednji šoli je Sani najprej študiral gradbeništvo v Gradcu, vendar ga je nato pot vodila na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, kjer je diplomiral iz biologije. Že od otroštva ga navdušujejo živali, še posebej ribe. Član ribiške družine je že od četrtega leta starosti.

Po zaključeni srednji šoli je Sani najprej študiral gradbeništvo v Gradcu, vendar ga je nato pot vodila na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, kjer je diplomiral iz biologije. Že od otroštva ga navdušujejo živali, še posebej ribe. Član ribiške družine je že od četrtega leta starosti.

Jernej Klančičar, univ. dipl. biol.

Biolog

Jernej je član skupine biologov Inštituta REVIVO. Je strasten terenski biolog z velikim zanimanjem za vodne ekosisteme in ribe. Že od malih nog raziskuje vodne habitate in organizme v njih. Svoje bogate terenske izkušnje je nabiral na dijaških in študentskih bioloških raziskovalnih taborih, na katerih je danes tudi mentor skupine za ribe.

Sprva se je posvetil herpetologiji, tekom študija pa je svojo pozornost preusmeril v vodne ekosisteme in organizme, ki v njih prebivajo – še posebej ga zanimajo ribe in kačji pastirji.
V študentskih letih je kot biolog ekolog sodeloval v projektu Inkluzivni model vzdržne urbane kmetije, prav tako je sodeloval pri izvajanju terenskega dela v okviru raziskav Blejskega jezera. V sklopu magistrske naloge se ukvarja z medpopulacijsko primerjavo mikrostruktur kože kuščarice Gallotia galloti s Tenerifov. Veliko prostega časa posveča ribolovu ter akvaristiki in teraristiki, s katerima se ukvarja že več kot petnajst let. Nekaj časa je delal kot prodajalec v trgovini za male živali, kjer je bil svetovalec za akvaristiko. Vodil je tudi predstavitve svojih eksotičnih živali v osnovnih in srednjih šolah. Sprva se je osredotočil na vzrejo eksotičnih kač, v zadnjih letih pa se posveča ustvarjanju naravnih akvarijev in gojenju avtohtonih ribjih vrst.
Njegovo osebno prepričanje je, da je dolžnost biologov in drugih naravoslovcev, da se aktivno vključujejo v prizadevanja za ohranitev in trajnostno upravljanje narave ter da o pomenu narave kot vrednote ozaveščajo najširšo javnost.

Maja Hudej, MSc Wildlife Cons. Mgmt.

Ekologinja

Maja se je pridružila Inštitutu REVIVO z željo, da postane del ekipe ekologov in tako obogati svoje strokovno znanje in izkušnje. Dodiplomski študij varstva okolja in ekotehnologije je zaključila v Sloveniji. Ker z opravljeno diplomo ni našla priložnosti za zaposlitev, se je podala v tujino.

Po treh letih pisarniškega dela v Angliji je spoznala, da to ni njena poklicna pot, saj jo je že od nekdaj zanimala narava in svet živali. Odločila se je za magistrski študij Wildlife and Conservation Management v Walesu, ki ji je močno razširil obzorja in jo med drugim popeljal tudi v Južno Afriko. Po zaključku študija se je podala v svet ekologije. Zadnja štiri leta se je ukvarjala s popisi netopirjev, jazbecev, vider, vodnih voluharjev, plazilcev in dvoživk v Walesu in Angliji. Tam je spoznala tehnike identifikacij živalskih vrst prek iztrebkov in drugih sledi, nastavljanje fotopasti ter prepoznavanje rastlin.
Ima izkušnje s pripravo okoljskih poročil za pridobivanje gradbenih dovoljenj in s presojami vplivov na okolje. Ker v prostem času najraje pleza, je združila prijetno s koristnim in opravila tečaj za plezanje po drevesih.
Tek, pohodništvo in obisk koncertov so le nekatere izmed dejavnosti, ki jih skuša vključiti v vsakdan, ki nikoli nima dovolj ur. Rada raziskuje tuje kulture, spoznava nove ljudi in kraje – pa naj bo to preko oceana ali v domači vasi. Njeno gorivo za vse to pa je kava.
Njene reference si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Ema Breščak, MSc Cons. & Biod.

Ekologinja

Ema je biologinja in raziskovalka, ki na Inštitutu REVIVO začenja delo kot ekologinja. Po opravljenem diplomskem študiju biologije na Biotehniški fakulteti je zaključila magisterij na University of Exeter. V času študija se je redno udeleževala terenov, študentskih raziskovalnih taborov in poletnih šol. Nekaj mesecev se je urila v raziskovalni skupini za eksperimentalno botaniko pri prof. Jasni Dolenc Koce, kjer je tekom laboratorijske prakse raziskovala vpliv invazivnega japonskega dresnika na koreninske celice vrtne redkvice.

Kasneje se je med študijem magisterija specializirala na področju morske biologije – predvsem je raziskovala prehransko ekologijo morskih indikatorskih vrst. V sklopu magistrske naloge se je pod mentorstvom prof. Annette Broderick ukvarjala s prehrano glavate karete na Cipru ter izsledke raziskave povezala z vplivom podnebnih sprememb in prilova na konkretno populacijo.
Za raziskovalni center SPOT na Cipru je tudi kvantificirala prilov, sodelovala pri monitoringu odlaganja želvjih jajc na raziskovalnem območju Alagadi ter popisala tipe plastike v prebavilih orjaških črepah in glavate karete. Vodila je strokovne in turistične obiskovalce raziskovalnega centra ter se tako navdušila nad predstavitvijo znanstvenih projektov javnosti.
Kot etologinja je dva meseca delala v Centro Nacional de Reprodução de Lince-ibérico (CNRLI) v Silvesu na Portugalskem, kjer je spremljala gestacijsko obdobje samic iberskega risa in razvoj mladičev. Trenutno sodeluje v organizacijski ekipi raziskovalnega tabora Students for Rivers Camp.
Njene reference si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Žiga Tertinek, mag. ekol. biod.

Ekolog

Žiga je naš novi sodelavec, osredotočen na pomoč pri evropskih projektih in pripravi poročil. Je navdušenec nad vodnimi okolji. Prva študijska leta je posvetil botaniki, kasneje pa ga je povsem prevzelo podvodno življenje, predvsem raziskovanje vodnih nevretenčarjev. Njegova magistrska naloga je bila osredotočena na proučevanje pestrosti makrofitov in makroinvertebratov v stoječih vodah Dravskega polja. Kasneje se je udeležil Erasmus prakse v Čeških Budejovicah, kjer je na Fakulteti za znanost sodeloval v raziskovalni skupini, specializirani za proučevanje vodnih nevretenčarjev.

Med študijem je pridobival izkušnje in znanje kot vodič v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Za podjetje Aquarius je izvajal monitoring dvoživk na različnih lokacijah po državi. S kolegi iz Društva študentov naravoslovja je sodeloval pri treh različnih projektih v Mariboru.
Več let zapored se je udeleževal prostovoljnih akcij prenašanja dvoživk in sodeloval na številnih bioloških raziskovalnih taborih. Varovanje narave je zanj ena najpomembnejših vrednot – še posebej se zavzema za ohranjanje vodnih habitatov, saj jih vidi kot najbolj ranljive dele narave.
Preden se je odločil za študij ekologije, je razmišljal o študiju meteorologije, saj ga je že od nekdaj zanimala klimatologija. Veliko svojega prostega časa namenja raziskovanju narave in rekreaciji. Ukvarja se z različnimi športi, kot so pohodništvo, tek, nogomet, tenis, rolanje, joga, smučanje in smučarski tek, saj uživa v vseh letnih časih.
Njegove reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Damjan Habe, univ. dipl. soc. ped.

Vodja komunikacije

Damjan je socialni pedagog. Kot zunanji sodelavec je pred leti priskočil na pomoč Inštitutu REVIVO pri oblikovanju izkustvenih delavnic za otroke. Sčasoma je razširil svoje delo na širok nabor dejavnosti, kot so moderiranje dogodkov, snemanje filmov, delo z deležniki in odnosi z javnostjo. 

Njegova strokovna pot je večinoma povezana z delom z otroki s posebnimi potrebami, predvsem na področju čustvenih in vedenjskih težav ter duševnega zdravja. Delal je z otroki v mladinskih domovih, nazadnje kot svetovalec v osnovni šoli, hkrati pa je sodeloval z različnimi nevladnimi organizacijami. Nekaj let je bil predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
S socialno pedagogiko in njenimi področji se ukvarja že od srednje šole, danes pa to delo opravlja kot predavatelj in svetovalec. Trenutno raziskuje temo
okoljske anksioznosti, kjer združuje ekologijo in duševno zdravje.
Njegova ljubezen do narave se je začela že v mladosti, ko je bil aktiven tabornik. Je popotnik, planinec in lastnik dveh kanujev. Kadar nima dela z vodami, se s kanujem poda v rečne struge ali na morsko gladino. Trenutno na Inštitutu REVIVO opravlja vlogo koordinatorja za komunikacijo (Communication Commissioner), kjer skrbi za odnose z različnimi deležniki, pripravo sporočil za medije ter stike s strokovno in splošno javnostjo.
Njegove reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Ana Štefančič Kričej, univ. dipl. ekon.

Vodja administracije

Ana je ekonomistka, ki na Inštitutu REVIVO skrbi za administrativno podporo pri vodenju in izvajanju projektov ter delovanju inštituta. Svojo profesionalnost gradi na načrtovanju, organizaciji in izvedbi vseh vidikov projektov, pri čemer je posebej usmerjena v iskanje učinkovitih rešitev za kompleksne naloge. 

Njena strast do projektnega dela izhaja iz radovednosti in želje po soočanju z izzivi, kjer lahko pokaže svojo prilagodljivost in proaktivnost. V prostem času Ana rada pleše, igra odbojko in se dejavno vključuje v lokalno skupnost pri delu z otroki in mladimi.
Njeno delo v skupnosti je osredotočeno na spodbujanje zavesti o naravi in okoljskih vprašanjih, saj verjame, da lahko prav mlajše generacije pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju. Sodeluje pri različnih projektih, katerih cilj je otrokom približati pomen varovanja narave in odgovornega ravnanja z okoljem.
Ana je tudi ljubiteljica potovanj in vedno, ko ji čas dopušča, išče priložnosti za odkrivanje novih krajev, kjer se lahko sprosti in uživa v naravi – še posebej na sončnih destinacijah. Rada sprejema nove izzive in raziskuje različne tipe projektov, saj verjame, da jo prav vsaka nova izkušnja obogati in pripravi na nove naloge v profesionalnem življenju.
Njene reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Eva Horvat, mag. ekol. biod.

Vodja projektov in izobraževanj

Eva je raziskovalka, ki na Inštitutu REVIVO pomaga pri uresničevanju idej, raziskav, projektov in delavnic. Znanje iz ekologije in biodiverzitete je ob študiju utrjevala na številnih študentskih terenih in taborih po Sloveniji in tujini. Prvo morsko raziskavo za diplomsko nalogo je opravila o ekologiji morskega raka škardobola v Krajinskem parku Strunjan in Lazaretu. Za Krajinski park Sečoveljske soline in podjetje Aquarius je dve leti zapored opravljala popis redke in zavarovane rastline.

Na Irskem je spoznala škodni vpliv zavržene plastike na življenje tjulnjev in se na Marine Research Institute v Reykjavíku seznanila z določanjem starosti morskih rib iz otolitov. Na temo iker sardele in sardona v slovenskem morju je napisala magistrsko nalogo ter se v okviru naloge dodatno izobraževala na Institutu za biologijo mora v Kotorju, Črni Gori.
Pri projektu Ekološko stanje površinskih voda Agencije RS za okolje je prebirala vodne nevretenčarje, kasneje pa je preko krajšega prostovoljnega dela na projektu Odlov tujerodnih vrst – Tivoli, pri Inštitutu REVIVO, spoznala še vodne vretenčarje – predvsem ribe.
Dve leti je kot vodička v Univerzitetnem botaničnem vrtu v Ljubljani vodila številne skupine in skrbela za tropske rastline. Sodeluje pri popisih ptic, kačjih pastirjev in velikih zveri ter se udeležuje številnih izobraževanj. Od leta 2018 je zaposlena na Inštitutu REVIVO, kjer izvaja in vodi različne raziskovalne in izobraževalne projekte. Njen življenjepis in reference si lahko ogledate tukaj in na spodnjih povezavah:

dr. Polona Pengal, PhD, univ. dipl. biol.

Direktorica

Je direktorica Inštituta in naš inovativni vodja projektov, vedno polna energije. Vsak trenutek izkoristi za oblikovanje raznolikih idej in ustvarjanje na različnih področjih življenja. Doktorica biologije, optimistka in navdušenka, ki verjame v timsko delo, je prava izbira za ekološke in okoljevarstvene raziskave. Ljubiteljica vode in podvodnega sveta. Po srcu in duši borka za boljši jutri rib, drugih morskih in sladkovodnih živali ter za ohranitev okolja, da bo svet boljši tudi za ljudi.

Polona je sprva šest let nabirala izkušnje na Zavodu za ribištvo Slovenije, kjer je z delom pričela že kot študentka na Sladkovodnem oddelku. Sodelovala je pri terenskem delu ihtioloških raziskav in monitoringov, obdelavi podatkov ter pripravi poročil. Po diplomi se je zaposlila na Oddelku za morsko ribištvo, kjer je hitro napredovala in prevzemala različne naloge – od vzorčenja prilova in zavržka v okviru CFP ter Nacionalnega monitoringa ribolovnih virov do zastopanja Slovenije v mednarodnih delovnih skupinah in telesih ter mentoriranja študentov na izmenjavi.

Polona je ob delu nadaljevala s študijem na Univerzi v Ljubljani in leta 2013 uspešno doktorirala na temo Vpliv marikulture na ribje združbe v Portoroškem ribolovnem rezervatu. Več o njenem delu si lahko ogledate na katerem od njenih javnih profilov:

Za
Seraphinite AcceleratorOptimized by Seraphinite Accelerator
Turns on site high speed to be attractive for people and search engines.