...

Kaj delamo?

V Inštitutu REVIVO raziskujemo, varujemo in obnavljamo vodne ekosisteme, da bi prispevali k reševanju aktualnih družbenih izzivov – od ohranjanja biodiverzitete do poplavne varnosti in prilagajanja podnebnim spremembam. Naše delo temelji na znanstvenih raziskavah, ki jih prenašamo v prakso skozi svetovanje, izobraževanje, ozaveščanje ter sodelovanje pri oblikovanju politik na nacionalni in evropski ravni.
Najbolj ponosni pa smo, kadar lahko s konkretnimi projekti izboljšamo stanje habitatov in vrst – z odstranjevanjem ovir, z obnovo rek in mokrišč ter z vračanjem življenja v naše vodne ekosisteme.

Ekosistem Inštituta REVIVO

Edini slovenski znanstveni partner v mednarodnih prizadevanjih za ohranitev ogroženih vrst.

let +

Izkušenj
delovanja na področju ekoloških raziskav, varstva narave in upravljanja z vodnimi ekosistemi
Vodilna vloga
ali ključni partner v projektih financiranih iz programov EU (LIFE, Interreg, Horizon 2020, Erasmus+, Open Rivers Program)
Strokovna ekipa
z doktorati, magisteriji in več kot 100 let skupnih izkušenj s področij biologije, ekologije, upravljanja voda, družboslovja in projektnega vodenja
Strokovna mnenja, naravovarstvena svetovanja, izobraževanja, delavnice in dokumentarni filmi, s katerimi dosegamo široko javnost
Celovit pristop
k varovanju voda, ki vključuje raziskave, obnovo, sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in podporo sistemskim spremembam

Več kot +

projektov
na nacionalni in mednarodni ravni.

+

Držav
v Evropi in širše, s katerimi smo sodelovali.

Več kot +

izvedenih raziskav
in monitoringov ribjih populacij in ekološkega stanja voda.
Predana lokalna vpetost
in prepoznavnost v mednarodni znanstveni skupnosti
Edini slovenski znanstveni partner
v več mednarodnih prizadevanjih za ohranitev ogroženih vrst, vključno z jesetrovkami (kečiga)

Svetovanje in strokovna mnenja

Svetovanje in strokovna mnenja – naročnikom pomagamo pri načrtovanju, financiranju in izvedbi posegov v vode ter obnov rek z na naravi temelječimi rešitvami, ki hkrati izboljšujejo ekološko stanje in zmanjšujejo družbena tveganja.

Izobraževanje in ozaveščanje

Tudi v naravi velja načelo: iz majhnega raste veliko. Enako razumemo v Inštitutu REVIVO – majhne napačne predstave sčasoma postanejo velike zmote, ki škodujejo okolju. Zato posvečamo posebno pozornost izobraževanju in ozaveščanju.

Ozaveščanje je odgovor na napačna razumevanja in pomanjkanje znanja o rekah in vodnih ekosistemih. Izobraževanje in informiranje pa sta načina, kako ljudem ponuditi prave, strokovno utemeljene informacije, da lahko razvijejo celostno razumevanje naravnih procesov in delovanja okolja.

Od ustanovitve se ukvarjamo z ozaveščanjem splošne in strokovne javnosti. Pomembno je, da ljudje razumejo posledice posegov v vode in realno stanje rek ter drugih vodnih teles, saj je okolje skupna odgovornost vseh nas, ne le strokovnjakov in politike. Pri tem vključujemo vse interesne skupine in spodbujamo interdisciplinarnost.

Izvajamo delavnice, dogodke, tematska srečanja in predavanja za različne javnosti – od lokalnih skupnosti do fakultet, združenj, organizacij in javnih institucij. Posebno pozornost namenjamo mladim, saj generacije, ki so odrasle ob reguliranih rekah, težko razumejo delovanje naravnih rek. Zato smo razvili delavnice EkoAvanture, ki otrokom in mladim približajo biološki, hidrološki in družbeni vidik ohranjanja rek.

Monitoring, vzorčenja in izlovi

Spremljanje ekološkega stanja rek po Vodni okvirni direktivi temelji tudi na ribjih združbah, saj so ribe občutljiv pokazatelj dolgoročnih sprememb v ekosistemu. Njihova sestava odraža vplive hidromorfoloških sprememb, onesnaževanja, podnebnih sprememb in vnosa tujerodnih vrst.
Primerjava sedanjih ribjih združb z referenčnimi pogoji razkrije stopnjo odstopanja in omogoča načrtovanje ukrepov, ki prispevajo k ponovni vzpostavitvi ravnovesja. Monitoring izvajamo po enotnih evropskih standardih (SIST EN 14011:2003, SIST EN 14962:2006) z metodo elektroribolova, ki zagotavlja podatke o vrstah, biomasi, starosti in zdravju rib. Na tej podlagi oblikujemo ribje indekse ekološke kakovosti.
Ribe hkrati odražajo povezanost rek – jezovi, nasipi in regulacije zmanjšujejo vzdolžno in bočno povezanost habitatov, kar vodi v izgubo občutljivih vrst, medtem ko se tolerantne in invazivne vrste širijo. Reden, standardiziran monitoring rib je zato ključen za prepoznavanje sprememb, usmerjanje sanacijskih ukrepov in dolgoročno varovanje vodnih ekosistemov.

Bazične raziskave

Smo prvi v Sloveniji, ki raziskujemo vedenjske značilnosti rib s pomočjo telemetrije. Tehnologija telemetrije, ki se sicer v Sloveniji že uporablja na kopenskih organizmih, je v Evropi in svetu že dolgo razširjena. Z njo lahko beležimo različne fiziološke procese rib in drugih vodnih organizmov ter spremljamo njeno gibanje, s čimer dobimo vpogled v sicer neraziskane vedenjske značilnosti rib. Tako lahko na primer za ribe s pomočjo telemetrije identificiramo rabo ključnih habitatov, časovno in prostorsko dinamiko selitev, interakcijo z drugimi vrstami ipd. Tako razumevanje vedenjskih značilnosti kot samo tehnologijo pa se lahko uporabi tudi v aplikativnih raziskavah.

Aplikativne raziskave

Z uporabnimi bazičnimi in aplikativnimi ekološkimi raziskavami, tudi v sodelovanju s partnerji iz Evrope, pridobivamo nova spoznanja predvsem o vplivu človeka na naravo. Raziskave, ki jih izvajamo v Inštitutu REVIVO, predstavljajo osnovo za načrtovanje in izhodišča za izvajanje renaturacijskih in drugih projektov, v katerih sodelujemo in so namenjeni ohranjanju narave in ozaveščanju javnosti.
V okviru ihtioloških in drugh raziskav s področja biologije ocenjujemo stanje ribjih populacij, izvajamo spremljanje stanja (monitoring) ribjih populacij in izlove tujerodnih vrst ter ugotavljamo vpliv različnih dejavnosti na ribje populacije v rekah, jezerih, akumulacijah in na morju. Usposobljeni smo za ocenjevanje ekološkega stanja na podlagi rib, vodnih organizmov in stanja vode kot indikatorskih organizmov in opravljanje inventarizacij rib. 
Glede na rezultate raziskav predlagamo ukrepe upravljanja za ohranjanje ribjih populacij in ukrepe v zvezi z ohranjanjem ugodnega stanja vodnih ekosistemov. Naše delo je strokovno podprto v okviru geografskih informacijskih sistemov (GIS).

Soustvarjamo politike

Delujemo interdisciplinarno in medsektorsko, saj reke in vode ne poznajo meja. Sodelujemo z odločevalci, gospodarstvom, znanstveniki in civilno družbo pri oblikovanju politik, ki vplivajo na upravljanje voda.
Organiziramo posvete o aktualnih izzivih in problemih, izvajamo družbene raziskave, pripravljamo neodvisne strokovne presoje ter oblikujemo predloge za sistemske spremembe. Redno spremljamo spremembe na področju prava in upravljanja ter se aktivno vključujemo v zakonodajne procese.
Na ta način skrbimo, da se znanstvena spoznanja in izkušnje iz prakse prelijejo v konkretne rešitve ter da reke dobijo svoj glas v družbenih in političnih odločitvah.

Oživljamo

Penatibus et tortor sed a sed egestas ut cursus. Purus tellus sed lectus amet egestas purus velit. Venenatis ipsum feugiat pellentesque donec dui. Interdum dui non et ut sit laoreet sodales sagittis. Congue sed vestibulum adipiscing nec sed nec sit dolor amet. Vestibulum nam fermentum gravida placerat. Parturient id cursus tortor morbi donec egestas velit at viverra. Duis elit nunc nec massa. Rhoncus posuere adipiscing id morbi amet sapien enim pharetra. Faucibus.

Na naravi temelječe rešitve (NTR)

Na naravi temelječe rešitve so ukrepi za varstvo, trajnostno upravljanje in obnovo naravnih in spremenjenih ekosistemov, ki učinkovito in prilagodljivo obravnavajo družbene izzive ter hkrati zagotavljajo dobrobit ljudi in koristijo biotski raznovrstnosti (IUCN). NTR so krovni koncept, ki pokriva široko paleto pristopov. Ko NTR vstopajo v politike in se vse pogosteje uresničujejo na terenu, se pojavi nujna potreba po usmeritvah za pravilno razumevanje, usmerjanje razvoja in ustrezno uresničevanje NTR. Da lahko na naravi temelječe rešitve delujejo celostno in učinkovito, morajo reševati več od ključnih družbenih izzivov (globalnih kriz), kot so podnebne spremembe, zmanjšanje tveganj ob naravnih nesrečah, socialno-ekonomski razvoj, zdravje ljudi, prehranska varnost, varnost oskrbe z vodo ter izguba biotske raznovrstnosti.

Obnova rek

Obnova rek pomeni vračanje naravnih procesov in biodiverzitete v degradirane rečne ekosisteme, z odstranjevanjem (nepotrebnih) antropogenih posegov. Obnova zahteva interdisciplinarno poznavanje delovanja preučevanega ekosistema v različnih sezonah, ekoloških potreb vrst in (med)vrstnih interakcij, saj le tako širok pristop zagotavlja dolgoročno ekosistemsko odpornost, ob minimalnem vzdrževanju. Ključne metode obnove rek so:

  • odstranjevanje ovir,

  • renaturacija rečnega odseka,

  • ponovna vzpostavitev funkcionalnih poplavnih ravnic ob reki.

Vse metode prispevajo k večji pestrosti in kakovosti habitatov za ribe in druge vrste ter naravno gibanje sedimentov. Odstranjevanje ovir ali bočnih regulacij pomeni odstranitev objektov, ki motijo prenos sedimentov, gibanje organizmov, povzročajo segrevanje vode, zadrževanje hranil in onemogočajo izražanje tipičnih sezonskih hidroloških režimov na katere so lokalne vrste evolucijsko prilagojene in odvisne. Odstranitev, ne glede na velikost, izboljša ekološko stanje rek, poveča povezanost in prinaša dolgoročne socialne ter ekonomske koristi lokalni skupnosti.

Odstranjevanje ovir

Odstranjevanje ovir je oblika obnove rek, pri kateri se odstranijo prečni objekti na rekah, ki motijo prenos sedimentov, gibanje organizmov, povzročajo dvig temperature vode in onemogočajo naravne hidrološke režime. Številne ovire v rekah so danes odslužene, nefunkcionalne in nepotrebne. Posebno zato, je njihovo vzdrževanje nesmiselno in neekonomično. Staranje jezov pri nas in po vsem svetu predstavlja resno varnostno tveganje za zdravje in življenje ljudi. Število odstranjenih ovir po Evropi in drugod se iz leta v leto povečuje, odstranjujejo se majhne odslužene ovire (nižje od 2 m), kot tudi večji jezovi. Namen odstranitev je izboljšanje stanja rek, ne glede na velikost. Odstranitev odsluženih ovir omogoča ponovno povezljivost reke, ki poleg pozitivnih ekološki posledic, predstavlja pomembne dolgoročne  socialne in ekonomske koristi.

Ponovno doseljevanje

Poriblavanje in ponovno naseljevanje določene vrste (rib) v njeno naravno okolje, je skrajni ukrep ohranitve vrst v lokalnem okolju, ko drugi ukrepi ne zaležejo več. Vendar pa je ta ukrep smiseln le, če še obstaja habitat oziroma habitati, ki jih vrsta potrebuje za zaključek svojega življenjskega cikla. V primeru, da manjka le en od potrebnih habitatov (npr. prezimovališče, drstišče, prehranjevalni habitati, počivališča, vzrejališča), bodo naša prizadevanja neuspšena. 
V reki Muri, kjer potekajo intenzivne obnove rečne struge in mrtvic, bomo doselili redko, maloštevilno kečigo. Po predhodnih raziskavah, v okviru katerih smo potrdili, da primerni habitati s hrano še obstajajo, bomo v Muro doselili genetsko preverjene čiste linije kečige različnih starosti, da povečamo njihove možnosti preživetja in čez nekaj let parjenja. Valilnica iker bo postavljena v Občini Apače, le streljaj od reke Mure, ki bo z svojo vodo, že od samega začetka, del njihovega “poznanega domačega okolja”.  

Raziskava ribje združbe v jezerih Krokodilnici in Ledvički:

  • Raziskava ribje združbe v Krokodilnici in ZRSVN Kranj

Izlov tujerodnih vrst rib in postavitev učne poti – borov gozdiček v Novi Gorici:

  • Mestna Občina Nova Gorica

Študija populacije rib v reki Pšati:

  • Občina Trzin

Izlov tujerodnih vrst rib – Tivoli:

  • Mestna Občina Ljubljana v letih 2019, 2018, 2017, 2020, 2021

Vpliv čistilne naprave na populacije rib:

  • Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. v letih 2018, 2020, 2022 in 2024

Raziskava ribje združbe v jezerih Krokodilnici in Ledvički:

  • Raziskava ribje združbe v Krokodilnici in ZRSVN Kranj

Izlov tujerodnih vrst rib in postavitev učne poti – borov gozdiček v Novi Gorici:

  • Mestna Občina Nova Gorica

Študija populacije rib v reki Pšati:

  • Občina Trzin

Izlov tujerodnih vrst rib – Tivoli:

  • Mestna Občina Ljubljana v letih 2019, 2018, 2017, 2020, 2021

Vpliv čistilne naprave na populacije rib:

  • Javno podjetje Centralna čistilna naprava Domžale-Kamnik d.o.o. v letih 2018, 2020, 2022 in 2024

Svetovanje

Z večletnimi izkušnjami na področju upravljanja voda nudimo strokovno svetovanje  s področja na naravi temelječih rešitev ob  vključevanju ekološke, prostorske in družbene značilnosti določenega vodnega okolja. Podpiramo načrtovanje in izvedbo ukrepov, ki prispevajo k izboljšanju stanja voda, ohranjanju vrst ter obnovi rek in mokrišč. Na omenjenih področjih sodelujemo z občinami, upravljavci vodotokov, zasebnim sektorjem in drugimi organizacijami, ki si prizadevajo za trajnostno ravnanje z vodnimi viri.

Delo z deležniki

Vse naše dejavnosti temeljijo na znanstvenih dognanjih in dolgoročnem razumevanju delovanja vodnih ekosistemov. Pripravljamo monitoringe, strokovne podlage, analize in raziskovalna poročila, ki služijo kot osnova za načrtovanje naravovarstvenih ukrepov, prilagajanje upravljanja vodotokov ter razvoj politik. S sodobnimi metodami prispevamo k utemeljenemu in odgovornemu odločanju na vseh ravneh.

Sponzorji

Lorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit aliquam mauris sed ma

Donatorji

Lorem ipsum dolor sit amet consectetur adipiscing elit aliquam mauris sed ma
Pridobite najnovejše novice in posodobitve
Strinjanje s pogoji

Inštitut REVIVO,

Inštitut za ihtiološke in ekološke raziskave 

Grobelno 24, 3231 Grobelno

  • PE DOB: Staretova 1, 1233 Dob
  • PE KOPER: Ulica Vena Pilona 12, 6000 Koper
  • PE APAČE: Stogovci 4a, 9253 Apače

Pokličite nas: 031 334 461 (Ana) 
Pišite nam: revivo@ozivimo.si

DAVČNA ŠT.: SI50862081; MATIČNA ŠT.: 6951287000; ŠT. TRR: SI56 1010 0005 4739 714; Odprto pri: Banka Intesa Sanpaolo d.d.

Copyright © 2025 REVIVO | All Rights Reserved | Terms and Conditions | Privacy Policy



Leja Bernard

Komunikatorka

Leja je članica skupine za komunikacijo Inštituta REVIVO in ima za sabo 20 let dela v medijih. Sodelovala je pri številnih informativnih, resničnostnih, zabavnih in drugih oddajah. Med vsemi sta jo je najbolj zaznamovali oddaja Trenja s katero je pričela in Štartaj Slovenija, kjer je ob spoznavanju televizijskih veščin in pripovedništva odkrila tudi pomen trajnostnega gospodarstva.

V teh letih je spremljala številne ljudi za kamerami, jim pomagala pri nastopanju pred kamerami in tudi po koncu oddaj. Naučila se je komunicirati z ljudmi tako v mirnih kot zelo stresnih okoliščinah. Ljudje jo fascinirajo – pogosto se z njimi ne strinja, jih pa zna razumeti, pri čemer ji je pomagalo tudi izobraževanje iz transakcijske analize. V veselje ji je bilo sodelovati pri vseh korakih ustvarjanja televizijskih oddaj in video vsebin – od ideje do trenutka, ko gledalec uživa pred zaslonom na kavču. Izkušnje iz televizijske produkcije in pripovedovanja zgodb se danes odražajo v pripravi komunikacijskih vsebin Inštituta. Prihaja s Koroške in kljub življenju v mestu želi ostati povezana z naravo, vodami, hribi, rastlinami, živalmi in vrtnarjenjem.

Jana Oblak, univ. dipl. prof. biologije in gospodinjstva

Učiteljica

Jana je učiteljica biologije in kemije z veliko ljubeznijo do narave, živali in eksperimentov. Njeno poučevanje temelji na izkustvenem raziskovanju in povezovanju teorije z vsakdanjimi izkušnjami. Otrokom želi približati naravoslovje kot živ, otipljiv in navdihujoč svet. Izkušnje ima tako s poučevanjem v šoli, kot tudi z vodenjem delavnic in naravoslovnih dni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, knjižnicah, kjer na izkustven način skuša otrokom, učencem, dijakom približati svet živali, odpravljati predsodke in strahove do eksotičnih živali. Že od nekdaj jo zanima varstvo narave, živali in rastlin, sedaj pa bo s svojimi izkušnjami z delom z otroki na Inštitutu Revivo pomagala pri pripravljanju in izvajanju delavnic, pripravljala projekte in opravljala različne naloge v zvezi s tem, kako mladim predstaviti, da so reke in življenje v njih pomembne za naravo in za naše življenje in kako lahko skupaj pomagamo pri njihovem ohranjanju.


Sani Župec, univ. dipl. biol.

Biolog

Po zaključeni srednji šoli je Sani najprej študiral gradbeništvo v Gradcu, vendar ga je nato pot vodila na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, kjer je diplomiral iz biologije. Že od otroštva ga navdušujejo živali, še posebej ribe. Član ribiške družine je že od četrtega leta starosti.

Po zaključeni srednji šoli je Sani najprej študiral gradbeništvo v Gradcu, vendar ga je nato pot vodila na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, kjer je diplomiral iz biologije. Že od otroštva ga navdušujejo živali, še posebej ribe. Član ribiške družine je že od četrtega leta starosti.

Jernej Klančičar, univ. dipl. biol.

Biolog

Jernej je član skupine biologov Inštituta REVIVO. Je strasten terenski biolog z velikim zanimanjem za vodne ekosisteme in ribe. Že od malih nog raziskuje vodne habitate in organizme v njih. Svoje bogate terenske izkušnje je nabiral na dijaških in študentskih bioloških raziskovalnih taborih, na katerih je danes tudi mentor skupine za ribe.

Sprva se je posvetil herpetologiji, tekom študija pa je svojo pozornost preusmeril v vodne ekosisteme in organizme, ki v njih prebivajo – še posebej ga zanimajo ribe in kačji pastirji.
V študentskih letih je kot biolog ekolog sodeloval v projektu Inkluzivni model vzdržne urbane kmetije, prav tako je sodeloval pri izvajanju terenskega dela v okviru raziskav Blejskega jezera. V sklopu magistrske naloge se ukvarja z medpopulacijsko primerjavo mikrostruktur kože kuščarice Gallotia galloti s Tenerifov. Veliko prostega časa posveča ribolovu ter akvaristiki in teraristiki, s katerima se ukvarja že več kot petnajst let. Nekaj časa je delal kot prodajalec v trgovini za male živali, kjer je bil svetovalec za akvaristiko. Vodil je tudi predstavitve svojih eksotičnih živali v osnovnih in srednjih šolah. Sprva se je osredotočil na vzrejo eksotičnih kač, v zadnjih letih pa se posveča ustvarjanju naravnih akvarijev in gojenju avtohtonih ribjih vrst.
Njegovo osebno prepričanje je, da je dolžnost biologov in drugih naravoslovcev, da se aktivno vključujejo v prizadevanja za ohranitev in trajnostno upravljanje narave ter da o pomenu narave kot vrednote ozaveščajo najširšo javnost.

Maja Hudej, MSc Wildlife Cons. Mgmt.

Ekologinja

Maja se je pridružila Inštitutu REVIVO z željo, da postane del ekipe ekologov in tako obogati svoje strokovno znanje in izkušnje. Dodiplomski študij varstva okolja in ekotehnologije je zaključila v Sloveniji. Ker z opravljeno diplomo ni našla priložnosti za zaposlitev, se je podala v tujino.

Po treh letih pisarniškega dela v Angliji je spoznala, da to ni njena poklicna pot, saj jo je že od nekdaj zanimala narava in svet živali. Odločila se je za magistrski študij Wildlife and Conservation Management v Walesu, ki ji je močno razširil obzorja in jo med drugim popeljal tudi v Južno Afriko. Po zaključku študija se je podala v svet ekologije. Zadnja štiri leta se je ukvarjala s popisi netopirjev, jazbecev, vider, vodnih voluharjev, plazilcev in dvoživk v Walesu in Angliji. Tam je spoznala tehnike identifikacij živalskih vrst prek iztrebkov in drugih sledi, nastavljanje fotopasti ter prepoznavanje rastlin.
Ima izkušnje s pripravo okoljskih poročil za pridobivanje gradbenih dovoljenj in s presojami vplivov na okolje. Ker v prostem času najraje pleza, je združila prijetno s koristnim in opravila tečaj za plezanje po drevesih.
Tek, pohodništvo in obisk koncertov so le nekatere izmed dejavnosti, ki jih skuša vključiti v vsakdan, ki nikoli nima dovolj ur. Rada raziskuje tuje kulture, spoznava nove ljudi in kraje – pa naj bo to preko oceana ali v domači vasi. Njeno gorivo za vse to pa je kava.
Njene reference si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Ema Breščak, MSc Cons. & Biod.

Ekologinja

Ema je biologinja in raziskovalka, ki na Inštitutu REVIVO začenja delo kot ekologinja. Po opravljenem diplomskem študiju biologije na Biotehniški fakulteti je zaključila magisterij na University of Exeter. V času študija se je redno udeleževala terenov, študentskih raziskovalnih taborov in poletnih šol. Nekaj mesecev se je urila v raziskovalni skupini za eksperimentalno botaniko pri prof. Jasni Dolenc Koce, kjer je tekom laboratorijske prakse raziskovala vpliv invazivnega japonskega dresnika na koreninske celice vrtne redkvice.

Kasneje se je med študijem magisterija specializirala na področju morske biologije – predvsem je raziskovala prehransko ekologijo morskih indikatorskih vrst. V sklopu magistrske naloge se je pod mentorstvom prof. Annette Broderick ukvarjala s prehrano glavate karete na Cipru ter izsledke raziskave povezala z vplivom podnebnih sprememb in prilova na konkretno populacijo.
Za raziskovalni center SPOT na Cipru je tudi kvantificirala prilov, sodelovala pri monitoringu odlaganja želvjih jajc na raziskovalnem območju Alagadi ter popisala tipe plastike v prebavilih orjaških črepah in glavate karete. Vodila je strokovne in turistične obiskovalce raziskovalnega centra ter se tako navdušila nad predstavitvijo znanstvenih projektov javnosti.
Kot etologinja je dva meseca delala v Centro Nacional de Reprodução de Lince-ibérico (CNRLI) v Silvesu na Portugalskem, kjer je spremljala gestacijsko obdobje samic iberskega risa in razvoj mladičev. Trenutno sodeluje v organizacijski ekipi raziskovalnega tabora Students for Rivers Camp.
Njene reference si lahko ogledate na spodnji povezavi:

Žiga Tertinek, mag. ekol. biod.

Ekolog

Žiga je naš novi sodelavec, osredotočen na pomoč pri evropskih projektih in pripravi poročil. Je navdušenec nad vodnimi okolji. Prva študijska leta je posvetil botaniki, kasneje pa ga je povsem prevzelo podvodno življenje, predvsem raziskovanje vodnih nevretenčarjev. Njegova magistrska naloga je bila osredotočena na proučevanje pestrosti makrofitov in makroinvertebratov v stoječih vodah Dravskega polja. Kasneje se je udeležil Erasmus prakse v Čeških Budejovicah, kjer je na Fakulteti za znanost sodeloval v raziskovalni skupini, specializirani za proučevanje vodnih nevretenčarjev.

Med študijem je pridobival izkušnje in znanje kot vodič v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Za podjetje Aquarius je izvajal monitoring dvoživk na različnih lokacijah po državi. S kolegi iz Društva študentov naravoslovja je sodeloval pri treh različnih projektih v Mariboru.
Več let zapored se je udeleževal prostovoljnih akcij prenašanja dvoživk in sodeloval na številnih bioloških raziskovalnih taborih. Varovanje narave je zanj ena najpomembnejših vrednot – še posebej se zavzema za ohranjanje vodnih habitatov, saj jih vidi kot najbolj ranljive dele narave.
Preden se je odločil za študij ekologije, je razmišljal o študiju meteorologije, saj ga je že od nekdaj zanimala klimatologija. Veliko svojega prostega časa namenja raziskovanju narave in rekreaciji. Ukvarja se z različnimi športi, kot so pohodništvo, tek, nogomet, tenis, rolanje, joga, smučanje in smučarski tek, saj uživa v vseh letnih časih.
Njegove reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Damjan Habe, univ. dipl. soc. ped.

Vodja komunikacije

Damjan je socialni pedagog. Kot zunanji sodelavec je pred leti priskočil na pomoč Inštitutu REVIVO pri oblikovanju izkustvenih delavnic za otroke. Sčasoma je razširil svoje delo na širok nabor dejavnosti, kot so moderiranje dogodkov, snemanje filmov, delo z deležniki in odnosi z javnostjo. 

Njegova strokovna pot je večinoma povezana z delom z otroki s posebnimi potrebami, predvsem na področju čustvenih in vedenjskih težav ter duševnega zdravja. Delal je z otroki v mladinskih domovih, nazadnje kot svetovalec v osnovni šoli, hkrati pa je sodeloval z različnimi nevladnimi organizacijami. Nekaj let je bil predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
S socialno pedagogiko in njenimi področji se ukvarja že od srednje šole, danes pa to delo opravlja kot predavatelj in svetovalec. Trenutno raziskuje temo
okoljske anksioznosti, kjer združuje ekologijo in duševno zdravje.
Njegova ljubezen do narave se je začela že v mladosti, ko je bil aktiven tabornik. Je popotnik, planinec in lastnik dveh kanujev. Kadar nima dela z vodami, se s kanujem poda v rečne struge ali na morsko gladino. Trenutno na Inštitutu REVIVO opravlja vlogo koordinatorja za komunikacijo (Communication Commissioner), kjer skrbi za odnose z različnimi deležniki, pripravo sporočil za medije ter stike s strokovno in splošno javnostjo.
Njegove reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Ana Štefančič Kričej, univ. dipl. ekon.

Vodja administracije

Ana je ekonomistka, ki na Inštitutu REVIVO skrbi za administrativno podporo pri vodenju in izvajanju projektov ter delovanju inštituta. Svojo profesionalnost gradi na načrtovanju, organizaciji in izvedbi vseh vidikov projektov, pri čemer je posebej usmerjena v iskanje učinkovitih rešitev za kompleksne naloge. 

Njena strast do projektnega dela izhaja iz radovednosti in želje po soočanju z izzivi, kjer lahko pokaže svojo prilagodljivost in proaktivnost. V prostem času Ana rada pleše, igra odbojko in se dejavno vključuje v lokalno skupnost pri delu z otroki in mladimi.
Njeno delo v skupnosti je osredotočeno na spodbujanje zavesti o naravi in okoljskih vprašanjih, saj verjame, da lahko prav mlajše generacije pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju. Sodeluje pri različnih projektih, katerih cilj je otrokom približati pomen varovanja narave in odgovornega ravnanja z okoljem.
Ana je tudi ljubiteljica potovanj in vedno, ko ji čas dopušča, išče priložnosti za odkrivanje novih krajev, kjer se lahko sprosti in uživa v naravi – še posebej na sončnih destinacijah. Rada sprejema nove izzive in raziskuje različne tipe projektov, saj verjame, da jo prav vsaka nova izkušnja obogati in pripravi na nove naloge v profesionalnem življenju.
Njene reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:

Eva Horvat, mag. ekol. biod.

Vodja projektov in izobraževanj

Eva je raziskovalka, ki na Inštitutu REVIVO pomaga pri uresničevanju idej, raziskav, projektov in delavnic. Znanje iz ekologije in biodiverzitete je ob študiju utrjevala na številnih študentskih terenih in taborih po Sloveniji in tujini. Prvo morsko raziskavo za diplomsko nalogo je opravila o ekologiji morskega raka škardobola v Krajinskem parku Strunjan in Lazaretu. Za Krajinski park Sečoveljske soline in podjetje Aquarius je dve leti zapored opravljala popis redke in zavarovane rastline.

Na Irskem je spoznala škodni vpliv zavržene plastike na življenje tjulnjev in se na Marine Research Institute v Reykjavíku seznanila z določanjem starosti morskih rib iz otolitov. Na temo iker sardele in sardona v slovenskem morju je napisala magistrsko nalogo ter se v okviru naloge dodatno izobraževala na Institutu za biologijo mora v Kotorju, Črni Gori.
Pri projektu Ekološko stanje površinskih voda Agencije RS za okolje je prebirala vodne nevretenčarje, kasneje pa je preko krajšega prostovoljnega dela na projektu Odlov tujerodnih vrst – Tivoli, pri Inštitutu REVIVO, spoznala še vodne vretenčarje – predvsem ribe.
Dve leti je kot vodička v Univerzitetnem botaničnem vrtu v Ljubljani vodila številne skupine in skrbela za tropske rastline. Sodeluje pri popisih ptic, kačjih pastirjev in velikih zveri ter se udeležuje številnih izobraževanj. Od leta 2018 je zaposlena na Inštitutu REVIVO, kjer izvaja in vodi različne raziskovalne in izobraževalne projekte. Njen življenjepis in reference si lahko ogledate tukaj in na spodnjih povezavah:

dr. Polona Pengal, PhD, univ. dipl. biol.

Direktorica

Je direktorica Inštituta in naš inovativni vodja projektov, vedno polna energije. Vsak trenutek izkoristi za oblikovanje raznolikih idej in ustvarjanje na različnih področjih življenja. Doktorica biologije, optimistka in navdušenka, ki verjame v timsko delo, je prava izbira za ekološke in okoljevarstvene raziskave. Ljubiteljica vode in podvodnega sveta. Po srcu in duši borka za boljši jutri rib, drugih morskih in sladkovodnih živali ter za ohranitev okolja, da bo svet boljši tudi za ljudi.

Polona je sprva šest let nabirala izkušnje na Zavodu za ribištvo Slovenije, kjer je z delom pričela že kot študentka na Sladkovodnem oddelku. Sodelovala je pri terenskem delu ihtioloških raziskav in monitoringov, obdelavi podatkov ter pripravi poročil. Po diplomi se je zaposlila na Oddelku za morsko ribištvo, kjer je hitro napredovala in prevzemala različne naloge – od vzorčenja prilova in zavržka v okviru CFP ter Nacionalnega monitoringa ribolovnih virov do zastopanja Slovenije v mednarodnih delovnih skupinah in telesih ter mentoriranja študentov na izmenjavi.

Polona je ob delu nadaljevala s študijem na Univerzi v Ljubljani in leta 2013 uspešno doktorirala na temo Vpliv marikulture na ribje združbe v Portoroškem ribolovnem rezervatu. Več o njenem delu si lahko ogledate na katerem od njenih javnih profilov:

Za