|
ponedeljek |
torek |
sreda |
četrtek |
petek |
sobota |
nedelja |
|---|---|---|---|---|---|---|
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
|
0 dogodki,
| 1 dogodek, -  Regijska delavnica je namenjena vključevanju ključnih deležnikov v pripravo državne strategije ohranjanja sulca in njegovih habitatov. |
0 dogodki,
|
0 dogodki,
| 1 dogodek, -  Regijska delavnica je namenjena vključevanju ključnih deležnikov v pripravo državne strategije ohranjanja sulca in njegovih habitatov. |
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
|
0 dogodki,
| 1 dogodek, -  Regijska delavnica je namenjena vključevanju ključnih deležnikov v pripravo državne strategije ohranjanja sulca in njegovih habitatov. |
0 dogodki,
| 1 dogodek, -  Regijska delavnica je namenjena vključevanju ključnih deležnikov v pripravo državne strategije ohranjanja sulca in njegovih habitatov v porečju srednje Save. |
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
|
0 dogodki,
| 1 dogodek, -  Regijska delavnica je namenjena vključevanju ključnih deležnikov v pripravo državne strategije ohranjanja sulca in njegovih habitatov v porečju zgornje Save. |
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
|
0 dogodki,
| 1 dogodek, -  Vabimo vas k sodelovanju pri pripravi državne strategije ohranjanja sulca in njegovih habitatov. Strategija je namenjena dolgoročnemu varstvu te ogrožene vrste ter hkrati izboljšanju stanja slovenskih rek. Sulec je ena največjih vrst iz družine postrvi in pomemben kazalnik dobrega ekološkega stanja rek. Njegovo ohranjanje je tesno povezano z ohranjenimi, povezanimi in funkcionalnimi rečnimi habitati, kar […] |
0 dogodki,
| 1 dogodek, -  Vabimo vas k sodelovanju pri pripravi državne strategije ohranjanja sulca in njegovih habitatov. Strategija je namenjena dolgoročnemu varstvu te ogrožene vrste ter hkrati izboljšanju stanja slovenskih rek. Sulec je ena največjih vrst iz družine postrvi in pomemben kazalnik dobrega ekološkega stanja rek. Njegovo ohranjanje je tesno povezano z ohranjenimi, povezanimi in funkcionalnimi rečnimi habitati, kar […] |
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
0 dogodki,
|
Grobelno 24, 3231 Grobelno
Pokličite nas: 031 334 461 (Ana)
Pišite nam: revivo@ozivimo.si
Copyright © 2025 REVIVO | All Rights Reserved | Terms and Conditions | Privacy Policy
Leja je članica skupine za komunikacijo Inštituta REVIVO in ima za sabo 20 let dela v medijih. Sodelovala je pri številnih informativnih, resničnostnih, zabavnih in drugih oddajah. Med vsemi sta jo je najbolj zaznamovali oddaja Trenja s katero je pričela in Štartaj Slovenija, kjer je ob spoznavanju televizijskih veščin in pripovedništva odkrila tudi pomen trajnostnega gospodarstva.
V teh letih je spremljala številne ljudi za kamerami, jim pomagala pri nastopanju pred kamerami in tudi po koncu oddaj. Naučila se je komunicirati z ljudmi tako v mirnih kot zelo stresnih okoliščinah. Ljudje jo fascinirajo – pogosto se z njimi ne strinja, jih pa zna razumeti, pri čemer ji je pomagalo tudi izobraževanje iz transakcijske analize. V veselje ji je bilo sodelovati pri vseh korakih ustvarjanja televizijskih oddaj in video vsebin – od ideje do trenutka, ko gledalec uživa pred zaslonom na kavču. Izkušnje iz televizijske produkcije in pripovedovanja zgodb se danes odražajo v pripravi komunikacijskih vsebin Inštituta. Prihaja s Koroške in kljub življenju v mestu želi ostati povezana z naravo, vodami, hribi, rastlinami, živalmi in vrtnarjenjem.
Jana je učiteljica biologije in kemije z veliko ljubeznijo do narave, živali in eksperimentov. Njeno poučevanje temelji na izkustvenem raziskovanju in povezovanju teorije z vsakdanjimi izkušnjami. Otrokom želi približati naravoslovje kot živ, otipljiv in navdihujoč svet. Izkušnje ima tako s poučevanjem v šoli, kot tudi z vodenjem delavnic in naravoslovnih dni v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, knjižnicah, kjer na izkustven način skuša otrokom, učencem, dijakom približati svet živali, odpravljati predsodke in strahove do eksotičnih živali. Že od nekdaj jo zanima varstvo narave, živali in rastlin, sedaj pa bo s svojimi izkušnjami z delom z otroki na Inštitutu Revivo pomagala pri pripravljanju in izvajanju delavnic, pripravljala projekte in opravljala različne naloge v zvezi s tem, kako mladim predstaviti, da so reke in življenje v njih pomembne za naravo in za naše življenje in kako lahko skupaj pomagamo pri njihovem ohranjanju.
Po zaključeni srednji šoli je Sani najprej študiral gradbeništvo v Gradcu, vendar ga je nato pot vodila na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, kjer je diplomiral iz biologije. Že od otroštva ga navdušujejo živali, še posebej ribe. Član ribiške družine je že od četrtega leta starosti.
Po zaključeni srednji šoli je Sani najprej študiral gradbeništvo v Gradcu, vendar ga je nato pot vodila na Fakulteto za naravoslovje in matematiko, kjer je diplomiral iz biologije. Že od otroštva ga navdušujejo živali, še posebej ribe. Član ribiške družine je že od četrtega leta starosti.
Jernej je član skupine biologov Inštituta REVIVO. Je strasten terenski biolog z velikim zanimanjem za vodne ekosisteme in ribe. Že od malih nog raziskuje vodne habitate in organizme v njih. Svoje bogate terenske izkušnje je nabiral na dijaških in študentskih bioloških raziskovalnih taborih, na katerih je danes tudi mentor skupine za ribe.
Sprva se je posvetil herpetologiji, tekom študija pa je svojo pozornost preusmeril v vodne ekosisteme in organizme, ki v njih prebivajo – še posebej ga zanimajo ribe in kačji pastirji.
V študentskih letih je kot biolog ekolog sodeloval v projektu Inkluzivni model vzdržne urbane kmetije, prav tako je sodeloval pri izvajanju terenskega dela v okviru raziskav Blejskega jezera. V sklopu magistrske naloge se ukvarja z medpopulacijsko primerjavo mikrostruktur kože kuščarice Gallotia galloti s Tenerifov. Veliko prostega časa posveča ribolovu ter akvaristiki in teraristiki, s katerima se ukvarja že več kot petnajst let. Nekaj časa je delal kot prodajalec v trgovini za male živali, kjer je bil svetovalec za akvaristiko. Vodil je tudi predstavitve svojih eksotičnih živali v osnovnih in srednjih šolah. Sprva se je osredotočil na vzrejo eksotičnih kač, v zadnjih letih pa se posveča ustvarjanju naravnih akvarijev in gojenju avtohtonih ribjih vrst.
Njegovo osebno prepričanje je, da je dolžnost biologov in drugih naravoslovcev, da se aktivno vključujejo v prizadevanja za ohranitev in trajnostno upravljanje narave ter da o pomenu narave kot vrednote ozaveščajo najširšo javnost.
Maja se je pridružila Inštitutu REVIVO z željo, da postane del ekipe ekologov in tako obogati svoje strokovno znanje in izkušnje. Dodiplomski študij varstva okolja in ekotehnologije je zaključila v Sloveniji. Ker z opravljeno diplomo ni našla priložnosti za zaposlitev, se je podala v tujino.
Po treh letih pisarniškega dela v Angliji je spoznala, da to ni njena poklicna pot, saj jo je že od nekdaj zanimala narava in svet živali. Odločila se je za magistrski študij v Walesu, ki ji je močno razširil obzorja in jo med drugim popeljal tudi v Južno Afriko. Po zaključku študija se je podala v svet ekologije. Zadnja štiri leta se je ukvarjala s popisi netopirjev, jazbecev, vider, vodnih voluharjev, plazilcev in dvoživk v Walesu in Angliji. Tam je spoznala tehnike identifikacij živalskih vrst prek iztrebkov in drugih sledi, nastavljanje fotopasti ter prepoznavanje rastlin.
Ima izkušnje s pripravo okoljskih poročil za pridobivanje gradbenih dovoljenj in s presojami vplivov na okolje. Ker v prostem času najraje pleza, je združila prijetno s koristnim in opravila tečaj za plezanje po drevesih.
Tek, pohodništvo in obisk koncertov so le nekatere izmed dejavnosti, ki jih skuša vključiti v vsakdan, ki nikoli nima dovolj ur. Rada raziskuje tuje kulture, spoznava nove ljudi in kraje – pa naj bo to preko oceana ali v domači vasi. Njeno gorivo za vse to pa je .
Njene reference si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Ema je biologinja in raziskovalka, ki na Inštitutu REVIVO začenja delo kot ekologinja. Po opravljenem diplomskem študiju biologije na Biotehniški fakulteti je zaključila magisterij na University of Exeter. V času študija se je redno udeleževala terenov, študentskih raziskovalnih taborov in poletnih šol. Nekaj mesecev se je urila v raziskovalni skupini za eksperimentalno botaniko pri prof. Jasni Dolenc Koce, kjer je tekom laboratorijske prakse raziskovala vpliv invazivnega japonskega dresnika na koreninske celice vrtne redkvice.
Kasneje se je med študijem magisterija specializirala na področju morske biologije – predvsem je raziskovala prehransko ekologijo morskih indikatorskih vrst. V sklopu magistrske naloge se je pod mentorstvom prof. Annette Broderick ukvarjala s prehrano glavate karete na Cipru ter izsledke raziskave povezala z vplivom podnebnih sprememb in prilova na konkretno populacijo.
Za raziskovalni center SPOT na Cipru je tudi kvantificirala prilov, sodelovala pri monitoringu odlaganja želvjih jajc na raziskovalnem območju Alagadi ter popisala tipe plastike v prebavilih orjaških črepah in glavate karete. Vodila je strokovne in turistične obiskovalce raziskovalnega centra ter se tako navdušila nad predstavitvijo znanstvenih projektov javnosti.
Kot etologinja je dva meseca delala v Centro Nacional de Reprodução de Lince-ibérico (CNRLI) v Silvesu na Portugalskem, kjer je spremljala gestacijsko obdobje samic iberskega risa in razvoj mladičev. Trenutno sodeluje v organizacijski ekipi raziskovalnega tabora Students for Rivers Camp.
Njene reference si lahko ogledate na spodnji povezavi:
Žiga je naš novi sodelavec, osredotočen na pomoč pri evropskih projektih in pripravi poročil. Je navdušenec nad vodnimi okolji. Prva študijska leta je posvetil botaniki, kasneje pa ga je povsem prevzelo podvodno življenje, predvsem raziskovanje vodnih nevretenčarjev. Njegova magistrska naloga je bila osredotočena na proučevanje pestrosti makrofitov in makroinvertebratov v stoječih vodah Dravskega polja. Kasneje se je udeležil Erasmus prakse v Čeških Budejovicah, kjer je na Fakulteti za znanost sodeloval v raziskovalni skupini, specializirani za proučevanje vodnih nevretenčarjev.
Med študijem je pridobival izkušnje in znanje kot vodič v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Za podjetje Aquarius je izvajal monitoring dvoživk na različnih lokacijah po državi. S kolegi iz Društva študentov naravoslovja je sodeloval pri treh različnih projektih v Mariboru.
Več let zapored se je udeleževal prostovoljnih akcij prenašanja dvoživk in sodeloval na številnih bioloških raziskovalnih taborih. Varovanje narave je zanj ena najpomembnejših vrednot – še posebej se zavzema za ohranjanje vodnih habitatov, saj jih vidi kot najbolj ranljive dele narave.
Preden se je odločil za študij ekologije, je razmišljal o študiju meteorologije, saj ga je že od nekdaj zanimala klimatologija. Veliko svojega prostega časa namenja raziskovanju narave in rekreaciji. Ukvarja se z različnimi športi, kot so pohodništvo, tek, nogomet, tenis, rolanje, joga, smučanje in smučarski tek, saj uživa v vseh letnih časih.
Njegove reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Damjan je socialni pedagog. Kot zunanji sodelavec je pred leti priskočil na pomoč Inštitutu REVIVO pri oblikovanju izkustvenih delavnic za otroke. Sčasoma je razširil svoje delo na širok nabor dejavnosti, kot so moderiranje dogodkov, snemanje filmov, delo z deležniki in odnosi z javnostjo.
Njegova strokovna pot je večinoma povezana z delom z otroki s posebnimi potrebami, predvsem na področju čustvenih in vedenjskih težav ter duševnega zdravja. Delal je z otroki v mladinskih domovih, nazadnje kot svetovalec v osnovni šoli, hkrati pa je sodeloval z različnimi nevladnimi organizacijami. Nekaj let je bil predavatelj na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem.
S socialno pedagogiko in njenimi področji se ukvarja že od srednje šole, danes pa to delo opravlja kot predavatelj in svetovalec. Trenutno raziskuje temo , kjer združuje ekologijo in duševno zdravje.
Njegova ljubezen do narave se je začela že v mladosti, ko je bil aktiven tabornik. Je popotnik, planinec in lastnik dveh kanujev. Kadar nima dela z vodami, se s kanujem poda v rečne struge ali na morsko gladino. Trenutno na Inštitutu REVIVO opravlja vlogo koordinatorja za komunikacijo (), kjer skrbi za odnose z različnimi deležniki, pripravo sporočil za medije ter stike s strokovno in splošno javnostjo.
Njegove reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Ana je ekonomistka, ki na Inštitutu REVIVO skrbi za administrativno podporo pri vodenju in izvajanju projektov ter delovanju inštituta. Svojo profesionalnost gradi na načrtovanju, organizaciji in izvedbi vseh vidikov projektov, pri čemer je posebej usmerjena v iskanje učinkovitih rešitev za kompleksne naloge.
Njena strast do projektnega dela izhaja iz radovednosti in želje po soočanju z izzivi, kjer lahko pokaže svojo prilagodljivost in proaktivnost. V prostem času Ana rada pleše, igra odbojko in se dejavno vključuje v lokalno skupnost pri delu z otroki in mladimi.
Njeno delo v skupnosti je osredotočeno na spodbujanje zavesti o naravi in okoljskih vprašanjih, saj verjame, da lahko prav mlajše generacije pomembno prispevajo k trajnostnemu razvoju. Sodeluje pri različnih projektih, katerih cilj je otrokom približati pomen varovanja narave in odgovornega ravnanja z okoljem.
Ana je tudi ljubiteljica potovanj in vedno, ko ji čas dopušča, išče priložnosti za odkrivanje novih krajev, kjer se lahko sprosti in uživa v naravi – še posebej na sončnih destinacijah. Rada sprejema nove izzive in raziskuje različne tipe projektov, saj verjame, da jo prav vsaka nova izkušnja obogati in pripravi na nove naloge v profesionalnem življenju.
Njene reference si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Eva je raziskovalka, ki na Inštitutu REVIVO pomaga pri uresničevanju idej, raziskav, projektov in delavnic. Znanje iz ekologije in biodiverzitete je ob študiju utrjevala na številnih študentskih terenih in taborih po Sloveniji in tujini. Prvo morsko raziskavo za diplomsko nalogo je opravila o ekologiji morskega raka škardobola v Krajinskem parku Strunjan in Lazaretu. Za Krajinski park Sečoveljske soline in podjetje Aquarius je dve leti zapored opravljala popis redke in zavarovane rastline.
Na Irskem je spoznala škodni vpliv zavržene plastike na življenje tjulnjev in se na Marine Research Institute v Reykjavíku seznanila z določanjem starosti morskih rib iz otolitov. Na temo iker sardele in sardona v slovenskem morju je napisala magistrsko nalogo ter se v okviru naloge dodatno izobraževala na Institutu za biologijo mora v Kotorju, Črni Gori.
Pri projektu Ekološko stanje površinskih voda Agencije RS za okolje je prebirala vodne nevretenčarje, kasneje pa je preko krajšega prostovoljnega dela na projektu Odlov tujerodnih vrst – Tivoli, pri Inštitutu REVIVO, spoznala še vodne vretenčarje – predvsem ribe.
Dve leti je kot vodička v Univerzitetnem botaničnem vrtu v Ljubljani vodila številne skupine in skrbela za tropske rastline. Sodeluje pri popisih ptic, kačjih pastirjev in velikih zveri ter se udeležuje številnih izobraževanj. Od leta 2018 je zaposlena na Inštitutu REVIVO, kjer izvaja in vodi različne raziskovalne in izobraževalne projekte. Njen življenjepis in reference si lahko ogledate tukaj in na spodnjih povezavah:
Je direktorica Inštituta in naš inovativni vodja projektov, vedno polna energije. Vsak trenutek izkoristi za oblikovanje raznolikih idej in ustvarjanje na različnih področjih življenja. Doktorica biologije, optimistka in navdušenka, ki verjame v timsko delo, je prava izbira za ekološke in okoljevarstvene raziskave. Ljubiteljica vode in podvodnega sveta. Po srcu in duši borka za boljši jutri rib, drugih morskih in sladkovodnih živali ter za ohranitev okolja, da bo svet boljši tudi za ljudi.
Polona je sprva šest let nabirala izkušnje na Zavodu za ribištvo Slovenije, kjer je z delom pričela že kot študentka na Sladkovodnem oddelku. Sodelovala je pri terenskem delu ihtioloških raziskav in monitoringov, obdelavi podatkov ter pripravi poročil. Po diplomi se je zaposlila na Oddelku za morsko ribištvo, kjer je hitro napredovala in prevzemala različne naloge – od vzorčenja prilova in zavržka v okviru CFP ter Nacionalnega monitoringa ribolovnih virov do zastopanja Slovenije v mednarodnih delovnih skupinah in telesih ter mentoriranja študentov na izmenjavi.
Polona je ob delu nadaljevala s študijem na Univerzi v Ljubljani in leta 2013 uspešno doktorirala na temo Vpliv marikulture na ribje združbe v Portoroškem ribolovnem rezervatu. Več o njenem delu si lahko ogledate na katerem od njenih javnih profilov:
Optimized by Seraphinite Accelerator